Kožne okužbe

Bakterijske okužbe kože

Impetigo contagiosa

Impetigo je okužba kože, ki jo povzroča stafilokok ali streptokok, pri čem nastane majhen mehur napolnjen z gnojem ali tekočino. Po pokanju le-tega ostanejo zlato-rumene skorje. Bolezen se lahko pojavi na kateremukoli telesa, najpogosteje pa se pojavi v coni ust in nosu ter okoli zadnjice in na rokah. Bolezen je bolj pogosta v poletnih mesecih, in še posebej pogosta pri otrocih z že poškodovano ali razdraženo kožo. Okužba se pogosto prenaša s praskanjem z enega dela telesa na drugi ter se tudi lahko prenese na drugo osebo z dotikom ali s praskanjem. Pri zdravljenju uporabljamo antibiotske kreme, vendar se v primeru hujše oblike bolezni jemljejo oralni antibiotiki.

Erizipel ali rdeči veter

Erizipel je akutna nalezljiva bolezen (kožni celulitis in limfangiitis), in jo povzroča b-hemolitičen streptokok skupine A. Okužba se najbolj pogosto pojavlja na obrazu, nogah ali rokah, vhodno mesto pa je običajno poškodovana koža. Bezgavke se okoli okuženega območja lahko povečajo, postanejo boleče in se v primeru hude okužbe lahko razvije vročina in mrzlica. Pri večini bolnikov se nenadoma zviša telesna temperatura in sicer do 39-40 ° C, hkrati pa so tudi prisotni slabost, glavobol in bruhanje. Na mestu vnetja se pojavi močna rdečina, prizadeta koža je vroča na dotik, napeta in boleča ter ostro omejena od okolne zdrave kože. Blago okužbo običajno zdravimo s penicilinom ali eritromicinom peroralno 2 tedna, medtem pri resni okužbi je treba dati antibiotike v injekciji. Penicilin je najbolj učinkovit antibiotik v zdravljenju erizipela in je treba z njim začeti čim prej, kakor bi se izognili hujšem vnetju in širjenju na druge organe.

Glivične okužbe kože (dermatomikoze)

Najpogostejši vzroki glivičnih okužb so dermatofiti in kvasovke ter manj pogosto plesni.

Dermatofitoze so dermatomikoze, ki jih povzročajo dermatofiti, ki vključujejo tudi glivice iz rodu Microsporum, Trichophyton in Epidermophyton. Skupna značilnost teh gliv je degradacija roževine s pomočjo posebnega encima, klinična slika pa je odvisna o patogenosti posameznih sojev dermatofitov ter lokacije sprememb.

Od dermatomikoz, ki jih povzročajo kvasovke najbolj pogosta je okužba s Candido (Candida albicans), ki poleg sprememb na koži in sluznicah lahko povzroči tudi bolj nevarno sistemsko okužbo.

Diagnoza temelji na anamnezi in klinični sliki, in mikološki obravnavi žarišč oz. nativne mikroskopske priprave in kulture gliv ter v določenih primerih uporabo fluorescentne Wood svetilke.

Zdravljenje je predvsem odvisno od lokacije sprememb (kože telesa, lasišče ali nohti), stopnje poškodbe kože, globine preboja agentov in vrste gliv, ki povzročajo okužbe. Običajno v terapiji uporabljamo protiglivične kreme, vendar je v primerih razširjenih okužb kože pri okužbah lasišča in onihomikozah (okužba nohtov) potrebno sistemsko zdravljenje.

Virusne okužbe kože

Herpes simplex virus

Herpes simplex virus (HSV) tipa 1 in 2 povzročata okužbo na ustnicah, obrazu ali genitalijah. Okužba se kaže kot rdeča koža, ki je prekrita z gosto združenimi drobnimi mehurčki. Možna komplikacije te okužbe je sekundarna bakterijska infekcija. Okužba se zdravi s simptomatsko lokalno terapijo (lokalni aciklovir, foskarnet, in cink pasta). Pri srednje hudih genitalnih HSV okužb se jemlje tudi aciklovir, valaciklovir ali famciklovir oralno.

Herpes zoster

Vzrok bolezni je virus varicella zoster. Primarna okužba z virusom povzroči norice (varičela), ki se večinoma pojavljajo v otroštvu. Bolezen povzroči aktivacija latentnega virusa pri ljudeh, ki so preboleli norice in je zato bolezen bolj pogosta pri odraslih. Okoli tri tedne pred izbruhom kožnih sprememb se pojavi bolečina in pekoč občutek kože okoli dermatoma prizadetega živca. Koža je najprej videti rdeča, potem pa sledijo gosto združeni mehurji, ki so izpolnjeni gnojem ali krvjo. Terapija temelji predvsem na analgetikih za preprečevanje bolečine, aciklovir oralno, vitamin B in, če je potrebno lokalno antibiotsko mazilo in prah z anestezinom kot magoistralen pripravek.

Molluscum contagiosum

Vzrok bolezni je DNK poksivirus, ki se imenuje Molluscum contagiosum virus (MCV). Z le-tem se lahko okužijo le ljudje. Glede na to, da se virusa prenaša s človeka na človeka prek stika s poškodovano kožo, lahko ga se prenese tudi preko brisač, oblačil ali igrač. Virus se lahko in zelo hitro širi z dotikom ali praskanjem. Najpogosteje vidimo izrastke (papule) oblika dome, steklastega videza, velikosti od 1 do 5 mm v premeru. Okužba je lokalizirana na najvišji plasti epidermisa in ne pušča brazgotin, razen v primerih, ko se bolnik praska kar lahko poškoduje globlje plasti kože in pripelje do bakterijskih okužb. Večina sprememb izgine v dveh letih (običajno do 9 mesecev). Vse dokler so prisotni kožni izrastki okužba se lahko prenese na druge dele telesa in druge ljudi. V primerjavi z virusom herpesa, ki ostane v neaktivnem stanju tudi, ko kožne spremembe izginejo Molluscum contagiosum virus popolnoma izgine skupaj s papulam. Izjema teg pravila je ponovna okužba z virusom Molluscum contagiosum.

Humani papiloma virus (HPV)

Humani papiloma virusi (HPV) številnih vrst (več kot 150 jih) povzročijo različne vrste sprememb na kože in sluznicah, ki so večinoma benigne. »Vulgarne bradavice« so pogost tip bradavic, ki se kažejo kot trde hiperkeratozne papule, velikosti do 1 cm. Lahko so tudi večje, če se medsebojno spojijo in so običajno rjave ali barve kože. Najpogosteje se razvijejo na dlaneh, prstih, poleg nohtov ali celo pod le-teh. Bradavice na stopalih se pojavljajo posamezno ali v skupinah na mestu, kjer je koža stopala bolj debela. Boleče so pri hoji ker so bolj ploščate in rastejo v globino. Ravne mladostne bradavice (Verrucae planae juveniles) so komaj dvignjene nad kožo ploščate bradavice in so običajno barve kože, svetlo rjave ali sive. Pojavljajo se na obrazu, zgornjem delu roke in le redko kje drugje. Šiljste bradavice (condylomata acuminata) se pojavljajo na anogenitalnem območju (kožica penisa, sramne ustnice, anus, vagina, sečnice). To so mehke, podaljšane bradavice roza barve, neravna površina kot je cvetača. Te se bradavice običajno prenašajo s spolnim stikom in jih lahko povzročijo in tipi nizkega (6,11) in visokega tveganja (tipov 16, 18, 31, 33 35) HPV-a.