Kronične kožne bolezni

Dermatomikoze

Dermatomikoze so bolezni kože, nohtov in las, ki jih povzročajo glive. Določene skupine ljudi so dovzetni za glivične okužbe kot drugi, in sicer starejši ljudje s slabim krvnim obtokom, športniki, ki so izpostavljeni močnejšim obremenitvam spodnjih okončin in podobno. V redkih primerih glivične okužbe lahko povzročijo resne okužbe pri ljudeh z zmanjšano imuniteto (bolniki na kemoterapiji, okužba z virusom HIV / AIDS).

Glivične okužbe kože se prenašajo z neposrednim stikom z lasmi ali kožo okuženih žival ali posredno prek predmetov, ki so bili v stiku z okuženo živaljo, navadama psom, mačko, hrčkom, zajcem ali pa domačo živaljo. Najpogostejši vzrok glivičnih okužb kože človeka so naslednje skupine gliv: dermatofiti, kvasovke ter manj pogosto plesni. Glive živijo povsod, tako da nekatere vrste gliv živijo v tleh (geofilne glive), parazitirajo na živali (zoofilne glive) ali pa samo na človeku (antropofilne glive).

Klinične značilnosti glivičnih okužb kože so odvisne od vrste gliv, lokalizacije kožnih sprememb, ohranjanosti kože, ki tvori trdno oviro za prodiranje gliv in imunskega stanja gostitelja.

Alergijske bolezni kože

Kožne alergije so skupina kožnih bolezni, ki v svojem pojavu za pomembno vlogo imajo alergijske mehanizme. Kot posledica delovanja mediatorjev (snovi, ki se sprošča iz mastocitov, ki sodelujejo v alergijskih reakcija) in limfokinov (biološko aktivnih snovi, ki jih proizvajajo stimulirani limfociti) vodi do poškodbe tkiva, ki se kaže kot alergijskego vnetje.

Kontaktni alergični dermatitis

Število snovi iz okolja, s katerimi smo v vsakdanjem stiku lahko na mesto stika s kožo povzročijo alergični kontaktni dermatitis. Ponavadi, na delih telesa, ki so v kontakttu z aleregenom prihaja do pojava rdečine, oteklin in mehurjev. Le-ti pokajo, nato nastanejo kraste in kasneje koža postane suha in razpokana. Pogost simptom alergij je tudi srbenje. Obližni ali »patch« test’ nam pomaga pri diagnozi te bolezni. Preskus se opravi na alergene, s katerimi je bolnik najpogosteje v stiku v vsakdanjem življenju.

Koprivnica (urtikarija)

Verjame se, da je 30% ljudi vsaj enkrat v življenju imelo koprivnico, ki vodi do pojava rdečih ali bledo najetih kožnih sprememb različne oblike in velikosti, ki se nenadoma pojavijo, izginejo ali se premaknejo na drugo mesto s srbenjem. Oseba lahko ima težave z dihanjem zaradi otekline grla in glotisa, asmatski napad, zvišano telesno temperaturo, otekanje sklepov, driska in anafilaktičnega šoka. Vzroki urtikarije so lahko živilske sestavine, antigeni iz okolja, zdravila, antigeni, ki nastanejo pri kronično vnetnih žarišč, antigeni, ki nastanejo pri malignih procesih, upiki insektov, psihogeni dejavniki, hormonske motnje in tako naprej.

V celo 50% do 70% odstotkov primerov je vzrok koprivnice neznan. Pri ugotavljanju vzroka alergije najbolj pomembna je temeljita anamneza, spremljanje dnevnega vhoda antigena, alergološki testi, test izpostavljenosti ter preizkus radioalergosorbent (RAST), ki meri količino specifičnih protiteles v krvi testiranih oseb. Prav tako pa se tudi določa skupna količina protiteles IgE v krvi (Rist). Testi alergije kože so metode za ugotavljanje specifičnih alergenov, na katere je oseba preobčutljiva. Reakcija se kaže kot rdečina in manjše otekline.

Prvi korak pri zdravljenju koprivnice je vmik specifičnem alergenu ter uporaba kortikosteroidov in antihistaminikv.

Atopični dermatitis

Atopični dermatitis je vnetna bolezen kože, ki se pojavi pri bolnikih s atopično nagnjenostjo k učinkovanju okoljskih dejavnikov. Atopija vključuje gensko nagnjenost alergijam, ki je predvsem posledica nenadzorovanega nastajanje protiteles IgE. Poleg atopičnega dermatitisa v to skupino bolezni sodijo alergijski rinitis in konjunktivitis, bronhialna astma ter sluznični kolitis. Bolezen se običajno začne v otroštvu in se izboljša v puberteti, sicer se lahko nadaljuje tudi v odrasli dobi.

Numularni ekcematoidni dermatitis

Bolezen karakterizira pojav ostro omejenih vnetnih žarišč velikosti kovancev. Vzrok bolezni je neznan, vendar pa obstaja sum, da le-to izziva alergijska reakcija na mikrobne antigene, ki v kožo pridejo s krvjo z mesta okužbe drugje v telesu. Prav tako upoštev pride tudi razširjeni imunski odziv na kontaktni alergen, za katerega je oseba razvila preobčutljivost, in s katerim je v vsakdanjem stiku.